Kaj je bitcoin? Razlaga za začetnike

Vse transakcije so zapisane v javni knjigi, imenovani veriga blokov (blockchain), ki jo hkrati vodi na tisoče računalnikov po svetu. Novi bloki transakcij se potrjujejo z rudarjenjem (proof-of-work): računalniki tekmujejo pri reševanju kriptografske naloge, zmagovalec doda blok in prejme nagrado v bitcoinih.

Ker kopijo verige hrani ogromno neodvisnih računalnikov, zapisa za nazaj praktično ni mogoče ponarediti — za to bi potrebovali večino računske moči celotnega omrežja.

Količina bitcoinov je programsko omejena na 21 milijonov. Nagrada za rudarjenje se vsaka štiri leta razpolovi ("halving"), zato novi kovanci v obtok prihajajo vse počasneje. Ta vgrajena redkost je eden glavnih razlogov, da bitcoin pogosto primerjajo z "digitalnim zlatom".

Cena bitcoina se oblikuje izključno s ponudbo in povpraševanjem na borzah — deluje 24/7, brez odpiralnih časov. Nanjo vplivajo makroekonomija (obrestne mere, inflacija), regulacija, sprejetost med institucijami (npr. ETF skladi), halving cikli in razpoloženje trga.

Trenutno ceno bitcoina v evrih, graf in tržno kapitalizacijo lahko kadar koli preverite na ePortfeljčku — brez prijave.

Samo omrežje v več kot 15 letih ni bilo nikoli vdrto. Tveganja so drugje: izguba dostopa do lastne denarnice (seed fraze), vdori v borze, phishing prevare in seveda nihajnost cene. Zlato pravilo: vlagajte le toliko, kolikor ste pripravljeni izgubiti, in seed frazo hranite izključno na papirju.