Kaj je bitcoin? Razlaga za začetnike

Vse transakcije so zapisane v javni knjigi, imenovani veriga blokov (blockchain), ki jo hkrati vodi na tisoče računalnikov po svetu. Novi bloki transakcij se potrjujejo z rudarjenjem (proof-of-work): računalniki tekmujejo pri reševanju računske naloge, zmagovalec doda blok in prejme nagrado v bitcoinih.

Ker kopijo verige hrani ogromno neodvisnih računalnikov, zapisa za nazaj praktično ni mogoče ponarediti — za to bi potrebovali večino računske moči celotnega omrežja.

Količina bitcoinov je programsko omejena na 21 milijonov. Nagrada za rudarjenje se približno vsaka štiri leta razpolovi (»halving«), zato novi kovanci v obtok prihajajo vse počasneje. Ta vgrajena redkost je eden glavnih razlogov, da bitcoin pogosto primerjajo z »digitalnim zlatom«.

Bitcoin je deljiv na 100 milijonov manjših enot, imenovanih satoshiji, zato ni treba kupiti celega kovanca.

Oktobra 2008 je Satoshi Nakamoto objavil dokument, v katerem je opisal sistem elektronskega denarja brez posrednika. Omrežje je začelo delovati januarja 2009.

Maja 2010 je programer Laszlo Hanyecz za 10.000 bitcoinov kupil dve pici, kar velja za prvi znani nakup blaga z bitcoinom. Datum 22. maj ljubitelji bitcoina še danes praznujejo kot »dan bitcoin pice«.

Od takrat je bitcoin preživel več velikih vzponov in padcev cene. Razpolovitve nagrade so bile v letih 2012, 2016, 2020 in 2024, januarja 2024 pa so v ZDA začeli trgovati prvi borzni skladi (ETF), ki neposredno držijo bitcoin.

Cena bitcoina se oblikuje s ponudbo in povpraševanjem na borzah, ki delujejo 24 ur na dan, vse dni v letu. Nanjo vplivajo gospodarske razmere (obrestne mere, inflacija), regulacija, zanimanje institucionalnih vlagateljev, razpolovitve nagrade in razpoloženje na trgu.

Trenutno ceno bitcoina v evrih, graf in tržno kapitalizacijo lahko kadar koli preverite na ePortfeljčku — brez prijave.

Bitcoin lahko hranite pri ponudniku, kjer ste ga kupili, ali v lastni denarnici, kjer ključe hranite sami. Lastna denarnica je neodvisna od ponudnika, a zahteva skrbno hrambo obnovitvene fraze. Razlike razlagamo v vodniku o kripto denarnicah.

Omrežje bitcoina deluje od leta 2009. Večina odmevnih izgub v njegovi zgodovini ni bila posledica napada na samo omrežje, temveč vdorov v borze, izgubljenih ključev in prevar.

Največji tveganji za posameznika sta nihanje cene in izguba dostopa do lastne denarnice. Zlato pravilo: vlagajte le toliko, kolikor ste pripravljeni izgubiti, in obnovitveno frazo hranite izključno na papirju.

Rudarjenje bitcoina porabi veliko električne energije, kar je eden glavnih očitkov kritikov. Zagovorniki odgovarjajo, da prav ta poraba omrežje varuje pred napadi. Nekatere druge kriptovalute, na primer ethereum, zato uporabljajo drugačen, energijsko varčnejši način potrjevanja transakcij (proof-of-stake).